Raja Shehadeh: PALESTINSKI SPREHODI: zapiski o pokrajini, ki izginja
Raja Shehadeh je palestinski pisatelj, pravnik in politični aktivist, borec proti izraelski kolonizaciji in palestinskemu militarizmu. Rojen v Ramali, kjer živi tudi danes. Ustanovil je prvo organizacijo za človekove pravice v Palestini Al Hak, ki je članica mednarodne komisije pravnikov. Morda je na njegovo pot borca proti akviziciji palestinske zemlje po okupaciji vplivalo tudi dejstvo, da sta se morala njegova starša ob ustanovitvi Izraela (1948) in izgonu (nakbi) arabskega prebivalstva izseliti iz Jaffe in se naseliti v Ramali na Zahodnem bregu.
Od njegovih del je v slovenščino prevedena knjiga Palestinski sprehodi: zapiski o pokrajini, ki izginja (2007), za katero je leta 2008 prejel Orwellovo nagrado.
Gre za prvoosebna videnja palestinske pokrajine in življenja v njej. Predmet opisov so potepanja oz. sarhe, ki zajemajo obdobje šestindvajsetih let, od konca 70-ih let prejšnjega stoletja do 2007. Avtor se sprehaja po hribih okrog Ramale, po Jeruzalemski divjini in skozi gorske globeli do Mrtvega morja.
Kaj je sarha, najlepše ponazori odlomek iz knjige: »…Človek, ki gre na sarho, se potepa brezciljno, ne omejen s časom in prostorom, gre, kamor ga nosi njegov duh, da nahrani svojo dušo in se pomladi. Iti na sarho pomeni prepustiti se….«.
Knjiga je v obliki potopisa, ki pa bralcu ne približa le fantastične pokrajine, polne oljčnih nasadov, izgubljenih vasi, pomarančevcev ob poti in vonja po timijanu, temveč tudi kulturo, jezik in običaje tam živečih ljudi. Tako se lahko bralec nauči tudi arabskih izrazov krajev, tipov hiš, običajev in zemljepisnih pojavov, kot so dolina, izvir, ipd., saj jih avtor dosledno uporablja.
Ne glede na poetičnost takega potepanja, videni prizori njegovih sarh ne zbujajo optimizma, prej žalost. Vsakič znova namreč se sooča z vse več izraelskimi naselbinami, ki se, kot pravi Shehadeh, »kot bodala zarivajo v palestinsko zemljo«.
Na vseh vzpetinah v Palestini so sedaj izraelska mesta, ki niso spontane tvorbe. Stojijo na zemlji, ki jo je izraelska vojska zasedla, država razlastila in obdala z bodečo žico. Spotoma so uničili nasade oljk in pomarančevcev. Avtor je obupan, ker ni več nobenega vrha v Palestini,kamor se lahko povzpne, ne da bi naletel na izraelsko vojaško zaporo, bodečo žico ali naseljenca z brzostrelko v roki.
Kar je na Zahodu doživeto kot napredek – gradnja objektov, cest, infrastrukture – ima v Palestini drugačno funkcijo. To ne prinaša višje kakovosti življenja, temveč ravno nasprotno.
Je pa avtor tudi skozi svoje pravniško delo skeptičen do obojih; na eni strani izpostavlja vso kafkovsko naravo izraelske administrativne vojne, na drugi strani pa meni, da svoj del odgovornosti nosijo tudi Palestinci, ki so sprejeli vlogo žrtve. Nobeden ne verjame v pravo, ampak samo v točke preboja in širitve.
Skozi delo lahko bralec začuti tako spreminjajočo se politično atmosfero kot tudi fizično spremembo pokrajine. Sarhe Raje Shehadeha so zmes ponosa, vztrajnosti, obupa in na ničemer temelječega optimizma, te neizogibne konstante palestinske resničnosti.
Mojca Hribar
Viri:
//radiostudent.si/kultura/kosilo-nekega-molja/palestinski-sprehodi
//www.mladina.si/141655/raja-shehadeh-radza-sehade-na-svoji-zemlji/
//www.dnevnik.si/1042566481/mnenja/kolumne/slovenija-podpira-kolonialno-politiko
