MOTIVACIJA TUJCEV ZA IZOBRAŽEVANJE

Direktorica Zvoda Nur Adisa Elmasry je diplomirala na temo Motivacija tujcev za izobraževanje. Raziskovala je motivacijske značilnosti tujcev za izobraževanje ter izvedla anketo v katero je bilo vključenih 52 oseb, ki nimajo slovenskega državljanstva in jih zato, po definiciji o tujcih, uvrščamo med tujce. Anketo je izvedla na Javnem zavodu Cene Štupar — center za izobraževanje Ljubljana, v prostorih Slovenske muslimanske skupnosti, na Slovenski filantropiji, na tečaju arabščine, med uslužbenci egipčanske ambasade in med prijatelji. Naredila je tudi intervjuje s petimi migranti in tremi osebami, ki so pri svojem delu v stiku z migrant. Naštejmo nekaj ugotovitev:
– anketiranci imajo v glavnem pozitiven odnos do izobraževanja, saj jih kar 98 % jih meni, da je izobrazba zelo pomembna ali pomembna v življenju posameznika;
– da je skoraj polovica anketirancev zelo motiviranih za izobraževanje, le 12% jih ni motivirano, ostali so včasih motivirani;
– imajo visoke ambicije, saj si jih več kot polovica želi doseči univerzitetno izobrazbo ali eno izmed še višjih stopenj izobrazbe;
– osebno vrednotenje izobrazbe močno vpliva na motivacijo za izobraževanje, saj je anketa pokazala, da so tisti, ki so mnenja, da je izobrazba zelo pomembna, hkrati tudi zelo motivirani za izobraževanje (88 %);
– omejitve pri možnostih zaposlovanja imajo velik vpliv tudi na motivacijo migrantov za izobraževanje ter na izbiro vrste izobraževanja. Migranti se odločajo za poklice, ki jim omogočajo boljše možnosti za zaposlitev;
– prisotnost rasizema in ksenofobije, saj so jih intervjuvanci uvrstili med negative dejavnike, ki vplivajo na njihov motivacijo za izobraževanje;
– pomanjkanje časa in denarja najbolj pogosta negativna dejavnika, ki vplivata na motivacijo za izobraževanje anketirancev. Glede na to ni presenetljivo, da malo manj kot polovica (44 %) anketirancev izobraževanju ne nameni toliko svojega časa, kot bi po lastni subjektivni oceni morali.
Po podatkih SURS – a 88 % tujcev, starih 15 let ali več, ki prebivajo v Sloveniji, prihaja iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Ti tujci imajo v povprečju nižjo izobrazbo kot državljani Slovenije. Nasprotno pa tujci z državljanstvom drugih držav po izobrazbi presegajo povprečno izobrazbeno raven prebivalstva Slovenije. Toda tudi med temi tujci so izobrazbene razlike. Državljani Romunije, Ukrajine, Slovaške in Bolgarije imajo podobno izobrazbeno raven kot tujci z območja nekdanje Jugoslavije.
Izkazalo se je, da imajo anketirani migranti v povprečju višjo stopnjo izobrazbe kakor slovenski državljani. Rezultat naše ankete se glede izobrazbene ravni ujema s podatki SURS-a saj anketirani migranti večinoma ne prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije ali Romunije, Bolgarije, Ukrajine ali Slovaške, za katere je značilna nižja izobrazbena raven. Anketirani migranti prihajajo iz različnih držav, in sicer iz Egipta, Alžirije, Maroka, Palestine, Indonezije, Indije, BIH, Srbije, Hrvaške, Črne Gore, Makedonije, Kosova, Brazilije, Rusije, Čečenije, Turčije, Tunizije, Irana, Kenije in Somalije.

slovenski državljani slovenski državljani v % anketirani migranti anketirani migranti v %
osnovna šola ali manj 513079 29 % 5 10 %
poklicna, srednješolska 938588 54 % 24 46 %
visoka, univerzitetna 285481 16 % 17 33 %
magisterij, doktorat 22188 1 % 6 11 %

 

 

Na spodnjem linku si lahko ogledate diplomsko nalogo:

MOTIVACIJA TUJCEV ZA IZOBRAŽEVANJE – DIPLOMSKO DELO

Leave a Reply

*