Tažin

Tažin

 

Tažin (arabsko: طاجين) je maroška jed iz Severne Afrike, ki je poimenovana po lončeni posodi, v kateri se kuha.
Tradicionalna tažin posoda je iz povsem naravne gline, ki je včasih pobarvana ali glazirana. Sestavljena je iz dveh delov – osnovne posode, ki je ravna, nizka in okrogla, in pokrova, ki je v obliki stožca ali kupole, ki prekriva posodo med kuhanjem. Pokrov je zasnovan tako, da spodbuja vračanje kondenza na dno posode. S posodo tažin se lahko kuha na štedilniku ali peče v pečici.
S tažin posodo kuhajo tradicionalne jedi, tako, da jo postavijo nad vroče oglje. Prostor med posodo in ogljem je dovolj velik, da bi preprečil prehitro rast temperature. Uporabljajo se veliki kosi oglja zaradi njihove sposobnosti, da veliko časa ostanejo vroči.
Ostali načini so, da damo tažin posodo v pečico ali na štedilnik, na najnižjo temperaturo, ki je potrebna, da obara lahno vre. Difuzor, ki je okrogla plošča iz aluminija, je postavljena med tažin in gorilnikom, in omogoča enakomerno razporeditev toplote. Evropski proizvajalci so izdelali tažin lonce, ki imajo litoželezno dno, kar omogoča kuhanje na visoki temperaturi. To tudi omogoča pečenje mesa in praženje zelenjave pred kuhanjem.
Jedi kuhane v tažin posodi arabci poimenujejo kar tažin. Maroške tažin jedi so počasi kuhane pikantne enolončnice, ki so ponavadi narejene iz narezanega mesa, perutnine ali ribe skupaj z zelenjavo in sadjem. Dodajajo se tudi začimbe, oreščki in suho sadje. Običajno se uporablja kumin, ingver, cimet in žafran. Paprika in čili pa se uporabljata v zelenjavnem tažinu. Sladkokisla kombinacija je pogosta v tažin jedeh, kot npr. jagnjetina z datelji in začimbami. Tažin se servira skupaj s kuskusom ali kruhom. Zaradi pokrova, ki omogoča vračanje kondenzirane tekočine na dno posode, je potrebno zelo malo vode za kuhanje mesa in zelenjave. Ta metoda kuhanja je zelo primerna za območja, kjer so zaloge vode omejene ali pa javni vodovod ni na voljo.
Čemu Tunizijci pravijo ”tažin”, je zelo drugačen od maroške jedi. Tunizijski tažin je bolj podoben italijanski jedi frittata ali pa arabski jedi eggah. Prvo se pripravi enostaven ragu, tako da se skuhajo narezani kosi mesa skupaj s čebulo in začimbami, kot npr. mešanica rožnih popkov in mletega cimeta znana kot baharat ali pa mešanica mletega koriandra in semen kumina, kar imenujemo tabil. Nato se doda nekaj škrobnatega, kar zgosti sokove. Običajni zgoščevalci so beli fižol, čičerika, krušne drobtine ali narezan krompir. Ko meso postane mehko, se doda sestavina, ki bo imela prevladujočo aromo, kot npr. svež peteršilj, posušena meta, žafran, na soncu posušeni paradižniki ali celo kuhani telečji možgani. Potem se obari dodajo jajca in sir. Nazadnje se obara in jajca pečeta v posodi za pito, bodisi na štedilniku ali v pečici, dokler dno in vrh ne postaneta hrustljava. Narezani na kvadrat kosi tažina se servirajo na krožniku skupaj z limono. Tunizijski tažin se lahko pripravi z morskimi sadeži ali isključno iz zelenjave, kot vegeterijanska jed.
V podeželskih delih Tunizije domači kuharji postavijo plitvo posodo nad gorečim lesom oljke. Posodo napolnijo in prekrijejo z ravno lončeno posodo, nato položijo preko vroče oglje. Nastali tažin je hrustljav na dnu in na vrhu, sredica je sočna in prepojena z rahlim dimljenim vonjem.

Leave a Reply

*